Ustanovitev lastne destinacije kot poslovna priložnost – 1. del

    • 20
      Feb

    Ustanovitev lastne destinacije kot poslovna priložnost – 1. del

    Marsky že združuje številne projektne aktivnosti in z uporabo modre soške strategije široke poglede na razvojne priložnosti v dolini. Po tehtni analizi trga v dolini Soče pa sem prišel do sklepa, da je naslednja velika neizkoriščena poslovna priložnost ustanovitev lastne destinacije l.d., Marsky pa bi s tem dobil še eno izvirno dimenzijo poslovnega in družbenega delovanja.

    Kaj konkretno bi lahko pomenila ustanovitev lastne destinacije? Odpre se polje novih priložnosti: Odprtje novega LTO-ja (mogoče bi lahko celo uspešno kandidiral za direktorja) organizacija novega festivala, itd. Šalo na stran, glede prvega sem v enem od prejšnjih razmišljanj že podal konkretno organizacijsko strukturo za DMO, Soča Outdoor Festival pa je odprt novim vsebinam in mikro-destinacijam (zadnji v vrsti je Bohinj).

    DusanGerlica1

    Zaljubljenost v lastni prav je lahko včasih prijetna in udobna, vendar se razvijaš samo z borbo in ne z udobjem, ko moraš svoje ideje preveriti na trgu in pri soljudeh. Dejstvo je, da bo združitev doline zelo čustvena, kljub temu da gre za popolnoma racionalno odločitev. Samo predstavljajte si, kako dobra PR komunikacija bi bila, če bi lahko svetu povedali, da smo se združili. Vsebina sporočila bi bila tehtna in bi izražala spremenjene odnose v dolini, kar bi imelo za posledico velike vsebinske spremembe, organiziramo lahko pa še en »festival«, kjer to z ognjemetom proslavimo.

    Da problem imamo v komunikaciji in enkrat za vselej nam mora postati jasno, da vedno istočasno komuniciramo dve zelo različni stvari, na eni strani vsebino in na drugi odnos. Nič kolikokrat prihaja do zlorab, ko se vse spreminja v komunikacijo odnosa in le-ta določa vsebinsko komunikacijo, zato moramo razčistimo šum v naši komunikaciji. Spreminjanje vsebinskega problema v problem odnosa je posebna značilnost našega okolja in prav neverjetno je, koliko stereotipnih izgovorov se najde, zakaj je združitev enostavno nemogoča. Čustva, ki so trenutno ujetnik naših odnosov, moramo pretvoriti v učinkovito emocionalno trženje naše doline, za to pa tvorci uspešnih zgodb potrebujejo eno in ne več vzporednih dolin, ki ne morejo več navdihovati. Pa tukaj ne gre več samo za emocije, ampak realne številke, ki lahko potrdijo, da trenutni model ni več vzdržen in konkurenčen.

    Zadnji NVO primer – ko PD Tolmin zaman čaka samo na povabilo iz Bovca, medtem pa tolminsko vsako leto vabi in je vabljeno na številne občne zbore sosednjih društev – ob številnih drugih bolj pomembnih tudi ni zanemarljiv. Zato sem povprašal po razlogu, v odgovor pa dobil samo tiste navihane nasmeške. »Veš Peter …  Ne, ne vem, povejte mi prosim«, sem zahteval odgovor.

    Za naš naslednji pogovor v živo bom podal misel, da se za vsakim govorom skrivajo trije. Tisti, ki si ga vadil, tisti, ki si ga povedal, in tisti, za katerega si želiš, da bi ga povedal. Jaz bi ta primer razširil še na po-govor, v katerega smo privolili, ko smo dostikrat pomešali komunikacijo odnosa in vsebine. Že res, da je lahko ta prijetna zmedenost na začetku celo simpatična ali pa celo zapeljiva, vendar nas na koncu zapelje na stranski tir ali v slepo ulico.

    Pa da ne bo pomote, nisem tako grozen kot včasih zgleda, saj lahko na Bovškem hitro razvijem dober odnos in se lahko povrhu vsega še zaljubim. Če imam pred očmi, da moški dokazano v večini primerov drugače od ženske komunicira oz. interpretira svoj x-odnos in dejstvo, da lahko številne iracionalne ideje in odnose racionaliziramo, če smo sposobni odkritega pogovora usmerjenega k vsebini, potem lahko kadarkoli dosežemo plodno sodelovanje. Na koncu pa je vedno in povsod ključno vprašanje to, v kakšnem odnosu smo sami s seboj. To velja za vsakega posameznika ali pa dolino kot celoto, ko nastopa v širnem svetu. Vse se začne in konča pri nas samih in našemu občutku lastne vrednosti, ki je v primeru tipičnega Slovenca dostikrat poškodovan, kar je glavni psihodinamični razlog za naše številne iracionalnosti, tudi v komunikaciji.

    Vsakič, ko bom deležen destruktivne in stereotipne misli, češ da združitev ni mogoča, bom proizvedel poglobljeno pozitivno razmišljanje in primer dobre prakse na terenu. Ker sem to možnost že predvidel, sledi prav kmalu novo razmišljanje z istim naslovom, saj je zame prepričevanje umetnost lepa kot ples, doseči to, kar si želimo.

    Leave a Comment

    Required fields are marked *