PORTFOLIO

IZJAVA ZA JAVNOST / ZON-F

Svoboda na enoslednicah, kjer ni prostora za prehitevanje ne po levi ne po desni

Za zeleno, zdravo in konkurenčno Slovenijo? 12 let po nepozabnem letu 2014* ne bi pričakoval dodatnega omejevanja težko priborjene svobode do te mere, da tradicionalni gorskokolesarski dogodki – tisti, ki so še preživeli in so se že dodobra prilagodili ter dokazali – ponovno visijo v zraku, saj ne uspejo več pripraviti prog, ki bi ustrezale novemu Zakonu o ohranjanju narave.

Sosedje nas bodo tudi na tem področju začeli prehitevati po desni in levi, mi pa lahko samo še gojimo spomin na “zlato dobo” in ustavljen čas, v katerem se je zamenjalo več vlad. Takrat se je vendarle zdelo, da smo na pragu preboja. Zakaj smo dobro desetletje kasneje še vedno ujeti v »zapleteno« (beri: slabo) zakonodajo oz. je ne znamo bolj smiselno uporabljati. Vsi vemo, da je to medresorski problem, po novem pa je to dodatno še problem prevelikega števila ministrstev. Srž problema in ovira je urejanje kolesarjenja v paketu z motorno vožnjo. Sprašujem se, kje je tu predvsem Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport? Gospodarski vidik je velik volilni magnet in kolesar kot zelo trajnostni gost z visoko dodano vrednostjo ima ponovno težave, prizadet pa je predvsem lokalni razvoj na podeželju.

Ker gre ravno za predvolilni čas, je to hkrati poziv vsem politikom: “Ali je to za vas sploh relevantna (predvolilna) tema in kaj boste na tem področju storili po volitvah?” Ali prepoznavate kolesarstvo kot strateško priložnost ali zgolj kot motnjo v naravi? Da ne bo pomote – ne govorimo samo o pomembnosti za turistično gospodarstvo, ampak tudi za vse več državljanov ali pa tudi vrhunskih športnikov. Leta 2017 je slovenska gorskokolesarska skupnost z naskokom prejela laskavi naslov »Naj GK skupnost v Evropi«. Slovenija kot kolesarska destinacija – mit ali realnost? Brez pravih gorskokolesarskih dogodkov to ne bo nikoli, manjka pa nam političnega poguma, da bi “odklenili” naravo na trajnosten način. Čeprav je škoda očitno že narejena, od vas pričakujemo, da se v novi sestavi vlade (ponovno) oblikuje delovno telo, ki bo ne samo odpravilo novo težavo, ampak nadaljevalo z urejanjem razvoja kolesarjenja in modela za profesionalno upravljanje gorskokolesarskih območij.

Da pljunem še malo v lastno skledo, brez težav priznam, da sem pred kratkim zaprl registrirano »obrt« lobiranja, saj v osmih letih nisem prejel nobene ponudbe oziroma prošnje za profesionalno pomoč (v ZDA se tega poslužujejo kolesarji, v sosednji Avstriji pa žičničarji, ki vmes že živijo tudi od kolesarjenja), kot kandidat za poslanca s programom »Na kolo za zdravo družbo« pa sem neuspešno kandidiral v sam center zakonodajne moči. In vse to navzlic dejstvu, da je današnji ekonomski učinek kolesarskega turizma večkratnik tistega iz leta 2015, ko smo ga prvič izmerili tudi sami, na tekmovalnem nivoju pa smo dobili Rogliča, Mohoriča, Pogačarja ter seveda Žigartovo, Movrinovo in Šerkezi.   

Zavedam se, da moj tokratni odziv, za razliko od tistega v letu 2014 z očitno še vedno aktualnim naslovom »Spremembe kot edina stalnica v naravi so pri nas nenaravne« deležnikov ne bo stresel do temeljev, ker nimam več tega namena. Predobro pa vem, kako je, ko se ti kaj takega zgodi, zato organizatorjem, ki v Sloveniji niso še obupali, stojim ob strani in jim dajem dodaten glas. Sam sem za središče novega kolesarskega dogodka raje izbral sosednji Trbiž, ki je konec koncev tudi pomembno središče in vozlišče v Julijskih Alpah, Slovenijo pa obiščemo zgolj po cesti. Tehnično se ne nameravam poglabljati v zadnje zakonodajne spremembe**, saj je aktualno dogajanje okrog dogodkov s prvo odpovedjo tradicionalne prireditve v Goriški regiji pred začetkom kolesarske sezone vsaj zame dovolj dober lakmusov papir.

Še vedno se sprašujem, zakaj se v primeru kolesarjenja ne uspemo premakniti proč od logike prometa v smer teka in hoje (beri: outdoor) v naravnem okolju, če ga imamo že za tako zelenega. Zakaj raje ne omogočimo več stika z naravo ravno preko športa? Turizem je na nacionalni ravni usmerjen predvsem v outdoor in dobro počutje – tudi slednjega pa se danes v veliki meri uresničuje prav preko športnega udejstvovanja. Želja turistične panoge na destinacijskih nivojih kot tudi lokalnega prebivalstva je, da se v Sloveniji outdoor vsebine (vključno z dogodki) razvijajo naprej, na drugi strani pa se še vedno dopušča izvedbo vsebinsko veliko manj primernih dogodkov v občutljivem okolju. Vsa ta neskladja so popolnoma nevzdržna oz. nenaravna in dokler si jih ne priznamo, se ne bomo premaknili z mrtve točke. Prepričan sem, da nas je v Sloveniji že dovolj, ki opisano razumemo, a žal še vedno preveč z občutkom, da smo osamljeni.

Tolmin, 23. 2. 2026                                                                         

Peter Dakskobler

Mnenje avtorja ne odraža nujno v celoti stališč projektov, katerih so-avtor je (in vseh njihovih akterjev).

Reference avtorja na področju razvoja outdoor vsebin in zgornjo izjavo najdete na spletni strani:  https://www.marsky.si/

*https://www.mtb.si/novice/odzivi-na-novelo-zakona-o-ohranjanju-narave/

**https://www.mtb.si/novice/zaradi-zon-odpovedani-kras-kros-je-najverjetneje-le-prva-zrtev/